Home
SVEDO[TVA
Istorijata ne e samo minato
MITOLO[KI LIKOVI SO MAKEDONSKO POTEKLO
Pi{uva: Aleksandar DONSKI
* Poznatite muzi imale ~isto makedonsko poteklo!
* Orfej bil roden i ubien vo Makedonija!
Dali postoele i originalni makedonski mitolo{ki likovi za koi nema somnenie deka poteknuvale od Makedonija? Odgovorot na ova pra{awe e pozitiven.
Od originalnite makedonski mitolo{ki likovi, najnapred }e gi izdvoime poznatite muzi. Kultot na muzite za prv pat bil posvedo~en vo makedonskata oblast Pierija, a ottamu bil prifaten od preostanatite anti~ki narodi. Ovoj podatok e dobro poznat vo svetskata nau~na javnost. Samo kako ilustracija }e spomneme citat od CD Grolier enciklopedija (cit. delo), kade vo naslovot "Muzi" (Muses), ~itame:
"Muzite ... ponekoga{ bile narekuvani kako pieridi, spored nivniot prvobiten dom Pierija vo Makedonija, od kade ~estopati go posetuvale izvorot na Aganipa".
I Karlos Parada decidno go potencira makedonskoto poteklo na muzite. Otkako pi{uva deka muzite prvo bile tri, Parada konstatira:
"Se smeta deka Pier Makedonecot vostanovil devet muzi i gi promenil nivnite imiwa... Poradi toa muzite ponekoga{ bile narekuvani pieridi... Pier bil kral od Pela vo Makedonija. (Karlos Parada, cit. delo, naslov Muses).
Spored edna legenda, muzata na istorijata, koja se vikala Klio (Clio), imala deca so Pier. Vo vrska so ova Karlos Parada pi{uva:
"Klio imala qubovna vrska so kralot Peir od Pela (Makedonija) i mu gi rodila Hjakint (Hyacinthus) i Polibeja (Polyboea), devojka koja podocna bila odnesena na nebesata" (Karlos Parada, cit. delo, naslov Muses).
Spored druga legenda, pieridite bile }erki na Pier ({to e vo sprotivnost so legendata spored koja pieridite bile samite muzi - ova ne e edinstven slu~aj vo razli~ni legendi od ovaa mitologija da se sre}avaat kontradiktorni podatoci). [to se odnesuva do potekloto na Pier, Karlos Parada pi{uva:
"Pier bil kral od Pela vo Makedonija. Toj bil sin na Magnes i Neada (Naiad). Od vrskata so Evipa (Evippe) Pier gi dobil }erkite pieridi". (Karlos Parada, cit. delo, naslov Pierus).
Za potekloto na `enata na Pier (Evipa) Karlos Parada (povikuvaj}i se na "Metamorfozite" od Ovidij) pi{uva:
"Evipa bila `ena od Peonija (oblast vo Makedonija)" (Karlos Parada, cit. delo, naslov Evippe 4).
Zna~i muzite poteknuvaat od veruvawata na Makedoncite koi, da potsetime, spored samite toga{ni Grci, zboruvale na, za niv, nerazbirliv makedonski jazik i koi zatoa bile narekuvani barbari.
MAKEDONSKO-BRIGISKOTO POTEKLO NA DIONIS
Kako bog koj prvo bil slaven od Makedoncite, a potoa od Grcite, e i bogot Dionis. Za ovoj bog se smeta deka imal brigisko poteklo. Na planinata Olimp postoelo drevno svetili{te na Dionis, koe se vikalo Dion, no toa se nao|alo na severniot del od planinata, t.e. na makedonskiot del na Olimp.
Vo CD Grolier enciklopedija, vo vrska so slaveweto na Dionis od strana na Makedoncite, pi{uva deka Dionis na Balkanot najnapred bil slaven od Makedoncite (iako e spomnato i negovoto brigisko poteklo). Ovde ~itame:
"Dionis ne e indo-evropsko bo`estvo. Toj najverojatno ima brigisko poteklo, ~ij kult najprvo pominal vo Makedonija, a potoa vo Tesalija i Beotija... Dionis isto taka se vikal i Bromios ili Bakhus. Celta na negoviot kult bila da predizvikuva ekstaza - iskustvo na izleguvawe nadvor od sebesi, ili entuzijazam - iskustvo da se ~uvstvuva{ kako bog. Sutinata na misteriite na Dionis bila deka, onoj {to gi pravi, trebalo da se poistoveti so bog. Mnozinstvoto sledbenici na ovoj kult bile `eni, nare~eni Menadi, koi do`ivuvale ekstazi. Koga sve{tenikot na Dionis svirel na flejta, privrzanicite na ovoj kult pa|ale vo ekstaza, za vreme na koja im bilo ka`uvano da rastrgnuvaat `ivotni" (Grolier, cit. delo, naslov Greek Mythology).
Ve}e vidovme deka vo etnogenezata na anti~kite Makedonci, Brigijcite imale zna~itelna uloga, pa sekako deka ottamu e i prisutnosta na ovoj bog srede Makedoncite.
Ovde povtorno malku }e se oddale~ime od temava za da spomneme eden interesen podatok vo vrska so drevnoto makedonsko svetili{te Dion. Poznato e deka Grcite s# u{te nemaat izvr{eno arheolo{ki istra`uvawa na arheolo{kite sloevi vo Dion od vremeto na anti~ka Makedonija, tuku samo na pogornite t.n. rimski sloevi. Dali e ova poradi nemawe pari? Sekako deka ne. Grcija sekoga{ mo`e da najde sredstva za svoite arheolo{ki iskopuvawa. Pa, zo{to toga{ Grcite gi zapostavuvaat iskopuvawata vo makedonskite sloevi na Dion, t.e. na sloevite od vremeto koga Makedoncite nemale nekakvi pozna~ajni kontakti so Grcite? Dali mo`ebi Grcite se pla{at deka }e naidat na u{te pove}e dokazi za sosema poinakva ~ista makedonska kultura, koja bila sosema razli~na od toga{nata gr~ka, po {to nivnite obidi za doka`uvawe na gr~kiot karakter na Makedonija, celosno }e padnat vo voda? Odgovorot na ovie pra{awa mislam deka e pove}e od o~igleden.
MAKEDONSKOTO POTEKLO NA ORFEJ
Kako poznata mitolo{ka li~nost so makedonsko poteklo e i legendarniot peja~ i mitski trakiski kral Orfej. Spored legendata, Orfej bil roden vo Makedonija.
Bugarskiot istori~ar T. Spiridonov vo svojata kniga: "Trakiskijat etnos" (Sofija, 1991) ja potvrduva vistinata deka Orfej bil roden vo Makedonija. Ovde ~itame:
"Istoriskiot kral na Trakijcite Orfej, koj so svojata lira gi zanesuval lu|eto i gi skrotuval divite yverovi, bil roden vo Makedonija nekade pome|u Olimp i rekata Struma".
Vpro~em, minimalnoto poznavawe na mitologijata poka`uva deka Orfej bil sin na muzata Kaliopa, ~ie makedonsko poteklo ve}e go spomnavme. Orfej ne samo {to bil roden vo Makedonija, tuku toj bil i ubien i pogreban vo na{ata zemja. Negoviot grob se nao|al vo podno`jeto na Olimp vo ju`niot del na Makedonija i na negoviot nadgroben spomenik bile ispi{ani stihovi od eden makedonski poet (d-r Nade Proeva: "Studii za anti~kite Makedonci, Skopje, 1997).
Vo vrska so ubistvoto na Orfej, Karlos Parada pi{uva:
"Nekoi veruvaat deka Orfej bil ubien blizu planinata Pierija (vo Makedonija, z.m.) i deka blizu toa mesto bila za~uvana urna vo koja bile smesteni negovite posmrtni ostanki." (K. Parada, cit. delo, naslov "Orpheus").
DRUGI MAKEDONSKI MITOLO[KI LIKOVI
Kako anti~ko-makedonski bog treba da go spomeneme i bogot na lekuvaweto Daron (Darron) (d-r Nade Proeva: "Studii za anti~kite Makedonci, Skopje, 1997).
Drugo anti~ko-makedonsko bo`estvo, koe go nemalo kaj Grcite, bila bo`icata Ma. D-r. Nade Proeva ("Studii za anti~kite Makedonci", Skopje, 1997, na nekolku mesta) naveduva primeri za naodi so pretstavi na ovaa bo`ica vo Makedonija, pritoa konstatiraj}i deka vakvi naodi vo Grcija - nema! Inaku, za bo`icata Ma se smeta deka e od staro makedonsko-brigisko poteklo i istata kaj Makedoncite si imala svoi makedonski specifi~nosti, koi gi nema kaj drugite narodi (iako rekovme deka kaj sekoj narod postoelo bo`estvo so sli~na uloga na Pra-Majka).
Mitolo{ki lik so makedonsko poteklo bil i re~niot bog Aksij (Axius). Toj imal qubovna vrska so Periboja (Periboea), od koja se rodil Pelagon, koj bil tatko na junakot Asteropaj (Asteropaeus), koj ja branel Troja. Spored imeto na Aksij, podocna bila nare~ena dene{nata reka Vardar (~ie prvobitno ime bilo tokmu Aksij), dodeka imeto na Pelagon do denes go nosi makedonskata oblast Pelagonija. Sinot na Pelagon, po ime Asteropaj se rodil vo severno-makedonskata oblast Peonija.
Blizu rekata Struma bila slavena i bo`icata Bendida, a vo pove}e mesta na Makedonija bile slaveni i zmijolikite bo`estva Drako i Drakena (d-r Nade Proeva, cit. delo, str. 179 i 181). Za imeto Drakon (koe se sre}ava vo antikata, a podocna od nego e proizlezen angliskiot zbor za zmej - dragon, pa duri i imeto na grofot Drakula) se znae deka za prv pat bilo posvedo~eno vo Libija, t.e. ni ova ime ne e gr~ko. (K. Parada, cit. delo, naslov Hesperides).
Kako mitolo{ki li~nosti so makedonsko poteklo }e gi spomneme i Peoncite (pripadnici na severno-makedonskoto pleme), koi bile sojuznici na Troja za vreme na Trojanskata vojna. Nekoi od niv bile: Enij (Aenius), Astipil (Astypylus), Mnes (Mnesus), Midon (Mydon), Ofelest (Ophelestes), Trasij (Thrasius) i drugi.
So poteklo od Makedonija bila i mitolo{kata li~nost Palena (Pallene), koja e poznata po toa {to se borela so svoite dodvoruva~i i gi ubivala, s# dodeka ne bile porazena od Dionis. Vo vrska so nejzinoto poteklo Karlos Parada pi{uva:
"Palena... bila }erka na kralot Siton (Sithon), koj bil kral na Odomantite (narod {to `iveel vo severoisto~na Makedonija)." (K. Parada, cit. delo, naslov Pallene).
Makedonsko poteklo imal i eden od lapitite. Ovie mitolo{ki su{testva stanale poznati po toa {to se borele protiv kentaurite. Spored legendata, nivnoto poteklo bilo od Tesalija, no eden od niv imal makedonsko poteklo. Toa e lapitot Pelat (Pelates). Povikuvaj}i se na "Metamorfozite" od Ovidij (12.2541), vo vrska so potekloto na Pelat, Karlos Parada pi{uva:
"Pelat bil lapit od Pela (vo Makedonija) koj se borel protiv kentaurite". (K. Parada, cit. delo, naslov "Lapiths").
Makedonec bil i eden od argonavtite. Toj se vikal Devkalion (Deucalion). Povikuvaj}i se na deloto na Higin, vo vrska so potekloto na ovoj argonavt, Karlos Parada pi{uva:
"Devkalion do{ol od Pela, grad vo Makedonija i im se pridru`il na argonavtite. Toj bil sin na Hiperasij (Hiperasius) i Hipso (Hypso)". (K. Parada, cit. delo, naslov Deucalion).
Na krajot da go spomneme i mitolo{kiot lik na Makedon, koj vo t.n. "Gr~ka mitologija" se smeta za pratatko na Makedoncite. Makedon bil roden od Tija (Thyia), koja bila }erka na Devkalion (toa e onoj Devkalion, koj go pre`iveal Potopot), a tatko mu bil li~no vrhovnot bog Zevs. Ona {to e mnogu interesno e faktot {to, spored ovaa mitologija, prviot Grk i prviot Latin poteknuvale od sosema isti roditeli (Pandora i Zevs). Vo vrska so ova Karlos Parada pi{uva:
"Pandora imala qubovna vrska so Zevs i gi rodila Latin (Latinus), po kogo bile nare~eni Latinite i Grek (Graecus), po kogo, onie koi gi sledele helenskite obi~ai, bile nare~eni Grci" (K. Parada, cit. delo, naslov Pandora).
No, koga se vo pra{awe Makedoncite, t.e. mitolo{kiot lik na prviot Makedonec, toga{ (spored legendata) toj bil roden od qubovnata vrska pome|u Zevs i Tija. Vo vrska so ova Karlos Parada pi{uva:
"Tija imala qubovna vrska so Zevs i mu go rodila Magnus (po kogo bila nare~ena oblasta Magnezija) i Makedon (po kogo bila nare~ena Makedonija) (K. Parada, cit. delo, naslov Zeus).
Fakt e deka (spored mitologijata) Pandora i Tija bile sestri, no tie pripa|ale vo redot na prvite lu|e po Potopot. Od druga strana, spored ovaa legenda, ispa|a deka Grcite bile pobliski so Latinite, otkolku so Makedoncite, t.e. deka razlikite pome|u Makedoncite i Grcite bile pogolemi otkolku o~iglednite i dobro poznati razliki pome|u Grcite i Latinite.
Vo t.n. "Gr~ka mitologija" se sre}ava i likot na nekoj Makednus (Macednus), koj bil sin na Laokon. (Apolodorus, The Library, 3.8.1).
Spored ovaa mitologija vo Makedonija se odigrale i nekoi nastani od nejzinite legendi. Taka, na primer, spored edna legenda Hermes vo Makedonija mu ukral edno stado na Apolon. Svedok na ovaa kra`ba bil nekoj Bat (Battus), koj mu vetil na Hermes deka nema da mu ka`e na Apolon, no bidej}i ne izdr`al, bil prestoren vo kamen od strana na Hermes. Prakti~no doti~niot Bat isto taka e mitolo{ka li~nost so poteklo od Makedonija.
Vo Makedonija prestojuval i Herakle, koj trebalo da se bori so Kikmus (Cycmus), no do borba ne do{lo zatoa {to srede niv bil pu{ten grom.
Ova zna~i deka i Makedonija i Makedoncite dale zna~aen pridones vo sodr`inata na t.n. "Gr~ka mitologija" za koja doka`avme deka nikako ne mo`e da bide "gr~ka", poradi faktot {to im pripa|ala na pove}e toga{ni anti~ki narodi od Evropa, Azija i Afrika. Poradi toa vo prodol`enie ovaa mitologija }e ja narekuvame ednostavno kako "anti~ka mitologija
Istorijata ne e samo minato
MITOLO[KI LIKOVI SO MAKEDONSKO POTEKLO
Pi{uva: Aleksandar DONSKI
* Poznatite muzi imale ~isto makedonsko poteklo!
* Orfej bil roden i ubien vo Makedonija!
Dali postoele i originalni makedonski mitolo{ki likovi za koi nema somnenie deka poteknuvale od Makedonija? Odgovorot na ova pra{awe e pozitiven.
Od originalnite makedonski mitolo{ki likovi, najnapred }e gi izdvoime poznatite muzi. Kultot na muzite za prv pat bil posvedo~en vo makedonskata oblast Pierija, a ottamu bil prifaten od preostanatite anti~ki narodi. Ovoj podatok e dobro poznat vo svetskata nau~na javnost. Samo kako ilustracija }e spomneme citat od CD Grolier enciklopedija (cit. delo), kade vo naslovot "Muzi" (Muses), ~itame:
"Muzite ... ponekoga{ bile narekuvani kako pieridi, spored nivniot prvobiten dom Pierija vo Makedonija, od kade ~estopati go posetuvale izvorot na Aganipa".
I Karlos Parada decidno go potencira makedonskoto poteklo na muzite. Otkako pi{uva deka muzite prvo bile tri, Parada konstatira:
"Se smeta deka Pier Makedonecot vostanovil devet muzi i gi promenil nivnite imiwa... Poradi toa muzite ponekoga{ bile narekuvani pieridi... Pier bil kral od Pela vo Makedonija. (Karlos Parada, cit. delo, naslov Muses).
Spored edna legenda, muzata na istorijata, koja se vikala Klio (Clio), imala deca so Pier. Vo vrska so ova Karlos Parada pi{uva:
"Klio imala qubovna vrska so kralot Peir od Pela (Makedonija) i mu gi rodila Hjakint (Hyacinthus) i Polibeja (Polyboea), devojka koja podocna bila odnesena na nebesata" (Karlos Parada, cit. delo, naslov Muses).
Spored druga legenda, pieridite bile }erki na Pier ({to e vo sprotivnost so legendata spored koja pieridite bile samite muzi - ova ne e edinstven slu~aj vo razli~ni legendi od ovaa mitologija da se sre}avaat kontradiktorni podatoci). [to se odnesuva do potekloto na Pier, Karlos Parada pi{uva:
"Pier bil kral od Pela vo Makedonija. Toj bil sin na Magnes i Neada (Naiad). Od vrskata so Evipa (Evippe) Pier gi dobil }erkite pieridi". (Karlos Parada, cit. delo, naslov Pierus).
Za potekloto na `enata na Pier (Evipa) Karlos Parada (povikuvaj}i se na "Metamorfozite" od Ovidij) pi{uva:
"Evipa bila `ena od Peonija (oblast vo Makedonija)" (Karlos Parada, cit. delo, naslov Evippe 4).
Zna~i muzite poteknuvaat od veruvawata na Makedoncite koi, da potsetime, spored samite toga{ni Grci, zboruvale na, za niv, nerazbirliv makedonski jazik i koi zatoa bile narekuvani barbari.
MAKEDONSKO-BRIGISKOTO POTEKLO NA DIONIS
Kako bog koj prvo bil slaven od Makedoncite, a potoa od Grcite, e i bogot Dionis. Za ovoj bog se smeta deka imal brigisko poteklo. Na planinata Olimp postoelo drevno svetili{te na Dionis, koe se vikalo Dion, no toa se nao|alo na severniot del od planinata, t.e. na makedonskiot del na Olimp.
Vo CD Grolier enciklopedija, vo vrska so slaveweto na Dionis od strana na Makedoncite, pi{uva deka Dionis na Balkanot najnapred bil slaven od Makedoncite (iako e spomnato i negovoto brigisko poteklo). Ovde ~itame:
"Dionis ne e indo-evropsko bo`estvo. Toj najverojatno ima brigisko poteklo, ~ij kult najprvo pominal vo Makedonija, a potoa vo Tesalija i Beotija... Dionis isto taka se vikal i Bromios ili Bakhus. Celta na negoviot kult bila da predizvikuva ekstaza - iskustvo na izleguvawe nadvor od sebesi, ili entuzijazam - iskustvo da se ~uvstvuva{ kako bog. Sutinata na misteriite na Dionis bila deka, onoj {to gi pravi, trebalo da se poistoveti so bog. Mnozinstvoto sledbenici na ovoj kult bile `eni, nare~eni Menadi, koi do`ivuvale ekstazi. Koga sve{tenikot na Dionis svirel na flejta, privrzanicite na ovoj kult pa|ale vo ekstaza, za vreme na koja im bilo ka`uvano da rastrgnuvaat `ivotni" (Grolier, cit. delo, naslov Greek Mythology).
Ve}e vidovme deka vo etnogenezata na anti~kite Makedonci, Brigijcite imale zna~itelna uloga, pa sekako deka ottamu e i prisutnosta na ovoj bog srede Makedoncite.
Ovde povtorno malku }e se oddale~ime od temava za da spomneme eden interesen podatok vo vrska so drevnoto makedonsko svetili{te Dion. Poznato e deka Grcite s# u{te nemaat izvr{eno arheolo{ki istra`uvawa na arheolo{kite sloevi vo Dion od vremeto na anti~ka Makedonija, tuku samo na pogornite t.n. rimski sloevi. Dali e ova poradi nemawe pari? Sekako deka ne. Grcija sekoga{ mo`e da najde sredstva za svoite arheolo{ki iskopuvawa. Pa, zo{to toga{ Grcite gi zapostavuvaat iskopuvawata vo makedonskite sloevi na Dion, t.e. na sloevite od vremeto koga Makedoncite nemale nekakvi pozna~ajni kontakti so Grcite? Dali mo`ebi Grcite se pla{at deka }e naidat na u{te pove}e dokazi za sosema poinakva ~ista makedonska kultura, koja bila sosema razli~na od toga{nata gr~ka, po {to nivnite obidi za doka`uvawe na gr~kiot karakter na Makedonija, celosno }e padnat vo voda? Odgovorot na ovie pra{awa mislam deka e pove}e od o~igleden.
MAKEDONSKOTO POTEKLO NA ORFEJ
Kako poznata mitolo{ka li~nost so makedonsko poteklo e i legendarniot peja~ i mitski trakiski kral Orfej. Spored legendata, Orfej bil roden vo Makedonija.
Bugarskiot istori~ar T. Spiridonov vo svojata kniga: "Trakiskijat etnos" (Sofija, 1991) ja potvrduva vistinata deka Orfej bil roden vo Makedonija. Ovde ~itame:
"Istoriskiot kral na Trakijcite Orfej, koj so svojata lira gi zanesuval lu|eto i gi skrotuval divite yverovi, bil roden vo Makedonija nekade pome|u Olimp i rekata Struma".
Vpro~em, minimalnoto poznavawe na mitologijata poka`uva deka Orfej bil sin na muzata Kaliopa, ~ie makedonsko poteklo ve}e go spomnavme. Orfej ne samo {to bil roden vo Makedonija, tuku toj bil i ubien i pogreban vo na{ata zemja. Negoviot grob se nao|al vo podno`jeto na Olimp vo ju`niot del na Makedonija i na negoviot nadgroben spomenik bile ispi{ani stihovi od eden makedonski poet (d-r Nade Proeva: "Studii za anti~kite Makedonci, Skopje, 1997).
Vo vrska so ubistvoto na Orfej, Karlos Parada pi{uva:
"Nekoi veruvaat deka Orfej bil ubien blizu planinata Pierija (vo Makedonija, z.m.) i deka blizu toa mesto bila za~uvana urna vo koja bile smesteni negovite posmrtni ostanki." (K. Parada, cit. delo, naslov "Orpheus").
DRUGI MAKEDONSKI MITOLO[KI LIKOVI
Kako anti~ko-makedonski bog treba da go spomeneme i bogot na lekuvaweto Daron (Darron) (d-r Nade Proeva: "Studii za anti~kite Makedonci, Skopje, 1997).
Drugo anti~ko-makedonsko bo`estvo, koe go nemalo kaj Grcite, bila bo`icata Ma. D-r. Nade Proeva ("Studii za anti~kite Makedonci", Skopje, 1997, na nekolku mesta) naveduva primeri za naodi so pretstavi na ovaa bo`ica vo Makedonija, pritoa konstatiraj}i deka vakvi naodi vo Grcija - nema! Inaku, za bo`icata Ma se smeta deka e od staro makedonsko-brigisko poteklo i istata kaj Makedoncite si imala svoi makedonski specifi~nosti, koi gi nema kaj drugite narodi (iako rekovme deka kaj sekoj narod postoelo bo`estvo so sli~na uloga na Pra-Majka).
Mitolo{ki lik so makedonsko poteklo bil i re~niot bog Aksij (Axius). Toj imal qubovna vrska so Periboja (Periboea), od koja se rodil Pelagon, koj bil tatko na junakot Asteropaj (Asteropaeus), koj ja branel Troja. Spored imeto na Aksij, podocna bila nare~ena dene{nata reka Vardar (~ie prvobitno ime bilo tokmu Aksij), dodeka imeto na Pelagon do denes go nosi makedonskata oblast Pelagonija. Sinot na Pelagon, po ime Asteropaj se rodil vo severno-makedonskata oblast Peonija.
Blizu rekata Struma bila slavena i bo`icata Bendida, a vo pove}e mesta na Makedonija bile slaveni i zmijolikite bo`estva Drako i Drakena (d-r Nade Proeva, cit. delo, str. 179 i 181). Za imeto Drakon (koe se sre}ava vo antikata, a podocna od nego e proizlezen angliskiot zbor za zmej - dragon, pa duri i imeto na grofot Drakula) se znae deka za prv pat bilo posvedo~eno vo Libija, t.e. ni ova ime ne e gr~ko. (K. Parada, cit. delo, naslov Hesperides).
Kako mitolo{ki li~nosti so makedonsko poteklo }e gi spomneme i Peoncite (pripadnici na severno-makedonskoto pleme), koi bile sojuznici na Troja za vreme na Trojanskata vojna. Nekoi od niv bile: Enij (Aenius), Astipil (Astypylus), Mnes (Mnesus), Midon (Mydon), Ofelest (Ophelestes), Trasij (Thrasius) i drugi.
So poteklo od Makedonija bila i mitolo{kata li~nost Palena (Pallene), koja e poznata po toa {to se borela so svoite dodvoruva~i i gi ubivala, s# dodeka ne bile porazena od Dionis. Vo vrska so nejzinoto poteklo Karlos Parada pi{uva:
"Palena... bila }erka na kralot Siton (Sithon), koj bil kral na Odomantite (narod {to `iveel vo severoisto~na Makedonija)." (K. Parada, cit. delo, naslov Pallene).
Makedonsko poteklo imal i eden od lapitite. Ovie mitolo{ki su{testva stanale poznati po toa {to se borele protiv kentaurite. Spored legendata, nivnoto poteklo bilo od Tesalija, no eden od niv imal makedonsko poteklo. Toa e lapitot Pelat (Pelates). Povikuvaj}i se na "Metamorfozite" od Ovidij (12.2541), vo vrska so potekloto na Pelat, Karlos Parada pi{uva:
"Pelat bil lapit od Pela (vo Makedonija) koj se borel protiv kentaurite". (K. Parada, cit. delo, naslov "Lapiths").
Makedonec bil i eden od argonavtite. Toj se vikal Devkalion (Deucalion). Povikuvaj}i se na deloto na Higin, vo vrska so potekloto na ovoj argonavt, Karlos Parada pi{uva:
"Devkalion do{ol od Pela, grad vo Makedonija i im se pridru`il na argonavtite. Toj bil sin na Hiperasij (Hiperasius) i Hipso (Hypso)". (K. Parada, cit. delo, naslov Deucalion).
Na krajot da go spomneme i mitolo{kiot lik na Makedon, koj vo t.n. "Gr~ka mitologija" se smeta za pratatko na Makedoncite. Makedon bil roden od Tija (Thyia), koja bila }erka na Devkalion (toa e onoj Devkalion, koj go pre`iveal Potopot), a tatko mu bil li~no vrhovnot bog Zevs. Ona {to e mnogu interesno e faktot {to, spored ovaa mitologija, prviot Grk i prviot Latin poteknuvale od sosema isti roditeli (Pandora i Zevs). Vo vrska so ova Karlos Parada pi{uva:
"Pandora imala qubovna vrska so Zevs i gi rodila Latin (Latinus), po kogo bile nare~eni Latinite i Grek (Graecus), po kogo, onie koi gi sledele helenskite obi~ai, bile nare~eni Grci" (K. Parada, cit. delo, naslov Pandora).
No, koga se vo pra{awe Makedoncite, t.e. mitolo{kiot lik na prviot Makedonec, toga{ (spored legendata) toj bil roden od qubovnata vrska pome|u Zevs i Tija. Vo vrska so ova Karlos Parada pi{uva:
"Tija imala qubovna vrska so Zevs i mu go rodila Magnus (po kogo bila nare~ena oblasta Magnezija) i Makedon (po kogo bila nare~ena Makedonija) (K. Parada, cit. delo, naslov Zeus).
Fakt e deka (spored mitologijata) Pandora i Tija bile sestri, no tie pripa|ale vo redot na prvite lu|e po Potopot. Od druga strana, spored ovaa legenda, ispa|a deka Grcite bile pobliski so Latinite, otkolku so Makedoncite, t.e. deka razlikite pome|u Makedoncite i Grcite bile pogolemi otkolku o~iglednite i dobro poznati razliki pome|u Grcite i Latinite.
Vo t.n. "Gr~ka mitologija" se sre}ava i likot na nekoj Makednus (Macednus), koj bil sin na Laokon. (Apolodorus, The Library, 3.8.1).
Spored ovaa mitologija vo Makedonija se odigrale i nekoi nastani od nejzinite legendi. Taka, na primer, spored edna legenda Hermes vo Makedonija mu ukral edno stado na Apolon. Svedok na ovaa kra`ba bil nekoj Bat (Battus), koj mu vetil na Hermes deka nema da mu ka`e na Apolon, no bidej}i ne izdr`al, bil prestoren vo kamen od strana na Hermes. Prakti~no doti~niot Bat isto taka e mitolo{ka li~nost so poteklo od Makedonija.
Vo Makedonija prestojuval i Herakle, koj trebalo da se bori so Kikmus (Cycmus), no do borba ne do{lo zatoa {to srede niv bil pu{ten grom.
Ova zna~i deka i Makedonija i Makedoncite dale zna~aen pridones vo sodr`inata na t.n. "Gr~ka mitologija" za koja doka`avme deka nikako ne mo`e da bide "gr~ka", poradi faktot {to im pripa|ala na pove}e toga{ni anti~ki narodi od Evropa, Azija i Afrika. Poradi toa vo prodol`enie ovaa mitologija }e ja narekuvame ednostavno kako "anti~ka mitologija