NAKRATKI CRTI MAKEDONIJA

TRGNUVAJ]I od istoriskata vistina deka Makedonija e sveta, blagoslovena i bibliska zemja, lulka na hristijanstvoto, majka na prvoslavieto i centar na svetskata pismenost, i deka vo Makedonija e pronajdeno najstaroto pismo vo ~ovekovata civilizacija staro 5.000 do 7.000 godini pred Hristos (nekolku vekovi postaro od Mesopotamiskoto - Sumerskoto),
TRGNUVAJ]I od istoriskata vistina deka Makedonija e edna od najstarite organizirani dr`avi vo Evropa, osnovana od Kralot Karan vo 814 godina pred Hristos,
ZNAEJ]I deka Makedonskata dr`ava e postara 38 godini od Atina osnovana vo 776 godina pred Hristos, a 61 godina od Rim osnovan 753 godina pred Hristos,
IMAJ]I predvid deka prvoto obedinuvawe na Makedonija e izvr{eno od Kralot Perdika vo VII vek pred Hristos, od {to podocna nastanala Makedonskata Imperija na Filip II Makedonski i negoviot sin Aleksandar III Makedonski,
ZNAEJ]I deka Makedonskata dr`ava ja nametna svojata hegemonija nad gr~kite polisi i Atiwanite so pobedata vo bitkata kaj Heroneja na 2 avgust 338 godina pred na{ata era,
ZNAEJ]I deka gr~kite polisi (Atina...) nikoga{ ne gi priznaa Makedonija za gr~ka, a Makedoncite za Grci,
IMAJ]I predvid deka Makedonskata dr`ava za vreme na Filip II Makedonski i Aleksandar III Makedonski do`iveaja besprimerna slava ovekove~uvaj}i go Makedonskoto ime zasekoga{ i ostavaj}i zad sebe silni tragi {to ne mo`ele da gi zbri{at mnoguvekovnite osvojuva~i posle niv,
IMAJ]I predvid deka Makedonskata Imperija od vremeto na Aleksandar III Makedonski, po negovata smrt, vo 323 godina pred Hristos se razlo`ila na 4 odnosno 3 mo}ni dr`avi, pri {to Makedonija ostanala da opstojuva kako posebna dr`ava vo svoite toga{ni dr`avni granici,
IMAJ]I predvid deka Makedonija padnala pod jurisdikcija na Rim vo 148 godina pred Hristos posle ~etiri vojni, po {to e podelena na ~etiri provincii,
IMAJ]I predvid deka Makedonija e lulka na hristijanstvoto vo koja{to Sveti Apostol Pavle od 46 do 48 godina po Hristos gi osnoval prvite hristijanski episkopii vo makedonskite gradovi Ber, Solun i Kavala, i po ~ie Evangelie i denes se ~ita niz celiot svet vo site katoli~ki crkvi,
ZNAEJ]I deka makedonskiot narod ja prodol`il svojata borba protiv rimskata uprava (spomenuvaj}i go vostanieto na Andrisk i drugite),
ZNAEJ]I deka vo 347 godina pred na{ata era Rimskata Imperija se podelila na Zapadno Rimsko Carstvo i Isto~no Rimsko Carstvo (Vizantija),
ZNAEJ]I deka od vremeto na Hrista do VII vek od na{ata era Makedonija stanala najprivle~no mesto i arena na mnogu civilizirani i varvarski narodi, za da ja prigrabat teritorijata i da ja prisvojat nejzinata golema slava,
IMAJ]I predvid deka vo ovoj period na aktivni me|uetni~ki kontakti, previrawa, vojni i asimilacii, makedonskiot narod i ponatamu gi za~uval svoite etni~ki i kulturni belezi,
ZNAEJ]I deka Makedonija (~etirite provincii) celosno vlegla vo Isto~noto Rimsko Carstvo zaedno so drugite provincii,
IMAJ]I predvid deka vo periodot od 866 do 1057 godina od na{ata era, Makedoncite na Vizantiskoto Carstvo mu dale edna cela dinastija na makedonski carevi (osum imperatori i dve imperatorki),
CENEJ]I go golemoto blagorodno i sveto delo na makedonskite prosvetitetli i ramnoapostoli solunskite bara}a Sveti Kiril i Sveti Metodij, i nivnite najdobri u~enici Sveti Kliment i Sveti Naum,
TRGNUVAJ]I od faktot deka Ohridskata Arhiepiskopija de jure e sozdadena 966 godina od Makedonskiot Vladika Damjan za od nea da se rodi na dvapati Ra{kata Arhiepiskopija (Srpskata Pravoslavna Crkva) osnovana od Sveti Sava vo 1219 i 1354 godina, u~enik na u~enicite proizlezeni od

Sveti Klimentoviot Univerzitet i od elenskite fanari od Hilandarskiot Manastir; i deka od Ohridskata Arhiepiskopija proizleguva i Bugarskata Egzarhija osnovana 1870 godina so irede na turskiot Sultan vo interes na bugarskata {ovinisti~ka propaganda,
IMAJ]I predvid deka vo Ohrid, odnosno vo Makedonija, e osnovan prviot Univerzitet na Balkanot i vo Evropa - Sveti Klimentoviot Univerzitet - kon krajot na X vek, so {koluvano 3.500 u~enici, ~ie obrazovanie podocna se prenelo po manastirite i u~ili{tata niz celiot Balkan i ~ij crkoven jazik stanal oficijalen crkoven jazik na koj i po 1.200 godini i denes se slu`at liturgii vo Ruskata, Srpskata i Bugarskata Pravoslavna Crkva - }erki na Ohridskata Arhiepiskopija,
IMAJ]I predvid deka od Makedonija hristijanstvoto i pismenosta i jazikot gi prezele site nare~eni slovenski narodi i dr`avi so poznatite misii na makedonskite prosvetiteli i ramnoapostoli solunskite bra}a Sveti Kiril i Sveti Metodij,
CENEJ]I ja prosvetitelskata misija na Sveti Klimentovata Ohridska Arhiepiskopija vo {ireweto na prvoslavieto, vozobnovena vo duhot na Avtokefalnata Makedonska Pravoslavna Crkva, koja za vremeto na Car Samoil bila i Patrijar{ija pod ~ija jurisdikcija bile eparhiite vo Dalmacija, Severna Italija, Sicilija, do Dunav i Crnoto More, Romanija i Moldavija,
ZNAEJ]I deka vo prvata polovina na IX vek vo Makedonija se pojavuva bogomilstvoto {to }e se odrazi do Sredniot Istok i na Zapad do Ju`na Francija,
TRGNUVAJ]I od istoriskata vistina deka Vtoroto Makedonsko Carstvo e sozdadeno od Car Samoil od 976 do 1018 godina,
IMAJ]I predvid deka Car Samoil vladeel od 976 do 1014 godina, a posle nego, u{te ~etiri godini vladeele Gavril Radomir i Jovan Vladislav,
IMAJ]I predvid deka po pa|aweto na Makedonskoto Carstvo na Car Samoil vo 1018 godina, borbata na makedonskiot narod za sloboda prodol`uva so vostanieto na Petar Deljan vo 1040 goddina i vostanieto na \or|i Vojteh vo 1072 godina,
ZNAEJ]I deka podocna so Makedonija upravuvale Kral Volka{in so sedi{te vo Prilep i negoviot brat Ugle{ so sedi{te vo Seres,
ZNAEJ]I deka Kralot Volka{in i negoviot brat Ugle{, zaradi rascepkanosta na hristijanskite kralevi ne uspeale da ja soprat Osmanliskata mohamedanska horda i deka i dvajcata zaginale vo bitkata
kaj rekata Marica vo 1371 godina, koga Makedonija pa|a pod Osmanliskoto tursko ropstvo, a site makedonski gradovi vo 1380 godina,
ZNAEJ]I deka vo bitkata kaj rekata Marica zaginale golem broj Makedonci bidej}i bile dominantni vo vojskite na Volka{in i Ugle{,
IMAJ]I predvid deka sinot na Kral Volka{in - Kral Marko stanal osmanliski vazal, a Makedonija pod negova uprava stanala vazalska zemja na Sultanot,
POA\AJ]I od faktot deka makedonskiot narod od periodot na Vizantiskata i Srpskata dominacija vo Makedonija od XI do XIV vek od na{ata era ja prodol`uva svojata borba za nezavisnost nao|aj}i otelotvorenie vo deluvaweto na Makedonskata Ohridska Arehiepiskopija - re{ava~ki faktor za za~uvuvawe na makedonskiot identitet, tradicija i kultura,
IMAJ]I predvid deka so zaginuvaweto na Kral Marko vo 1395 godina zapo~nal periodot na petipol vekovnoto osmanlisko tursko ropstvo nad Makedonija i makedonskiot narod,
IMAJ]I predvid deka borbata za sloboda na makedonskiot narod vo periodot na osmanliskoto tursko ropstvo prodol`ila preku akciite na ajducite, a podocna preku akciite na komitite i vojvodite (Sirma Vojvoda, Di~o Vojvoda...) so razni buni i vostanija, pri {to e poznata Mariovskata Buna vo 1564-1565 godina, do koga Mariovo bil region nenaselen od turskite agi i begovi,
ZNAEJ]I deka borbata na makedonskiot narod za sloboda prodol`uva so Karpo{ovoto vostanie vo 1689 godina, koga so negoviot neuspeh i povlekuvaweto na Avstro-Ungarskata vojska, zaradi turskiot teror kako osveta na makedonskoto vostanie, golem broj Makedonci od Egejskiot i Vardarskiot del na Makedonija predvodeni od Ivan Bitol~anecot (imenuvan za Vice-Vojvoda vo Avstro-Ungarija) im se priklu~ile na bra}ata po vera hristijani - Srbite od Kosovo i zaedno so Vladikata Arsenije III ^ernojevi} se naselile na granicite na Avstro-Ungarija vo Voena Kraina kade {to osnovale svoe Vojvodstvo, a podocna se asimilirale vo Srbi i Hrvati, a na nivnite imoti posebno vo Zapadniot del na Makedonija i Kosovo se naselile prvite albanski hordi so blagoslov na turskiot Sultan bidej}i ja prifatile mohamedanskata vera, napu{taj}i ja dotoga{nata hristijanska
(katoli~ka) vera, so {to zapo~nuva egzodusot na Makedoncite vo ovoj del na Makedonija,
ZNAEJ]I deka Ohridskata Arhiepiskopija nekanonski i od inoveren vladetel e zabraneta 1767 godina, a Pe~kata Patrijar{ija 1766 godina, so irede na turskiot Sultan Mustafa III, poradi klevetite od Carigradskata Patrijar{ija koja sakala da go {iri “elinizmot” i vo Makedonija, pra}aj}i podocna gr~ki mitropoliti i vladici od koi mnogu makedonski crkovni u~iteli bile frlani vo zandani,
ZNAEJ]I deka po Karpo{ovoto vostanie makedonskiot narod se priklu~uva kon vostanijata na sosednite hristijanski narodi na Balkanot nadevaj}i se deka na toj na~in i samiot }e se oslobodi polesno pomagaj}i im i na drugite - vo 1804 godina vo Prvoto Srpsko vostanie, 1921 godina vo Gr~koto vostanie, u~estvuvaj}i vo Rusko-Turskata vojna na stranata na Rusija - so `elba podocna i ovie narodi da mu pomognat na makedonskiot narod vo borbata protiv turskiot okupator,
ZNAEJ]I deka vo 1822 godina makedonskiot narod go podignal Negu{koto vostanie protiv Turcite, vo kogo u~estvuvale i Vlasite, a Grcite gi predale so nade` deka oslobodenata Grcija }e se pro{iri i na makedonski teritorii,
ZNAEJ]I deka na makedonskite vostanija sekoga{ im prethodelo duhovnoto i intelektualnoto budewe, pa taka i vo ovoj period zna~ajni se deluvawata na bra}ata Miladinovci, Haxikonstantinov - Xinot, Dimitar Makedonski, \or|i Pulevski, Grigor Prli~ev, Marko Cepenkov, Rajko @inzifov i drugi, kako i krunata na razvojot na makedonskata ideja - Dimitar ^upovski i Krste Petkov Misirkov - ~ii dela se vklopuvaat vo vremeto na Ilindenskata epopeja,
IMAJ]I predvid deka makedonskiot narod vo borbata za nacionalna i socijalna sloboda gi podiga i Razlove~koto vostanie vo 1876 godina i Kresnenskoto vostanie vo 1878 godina,
IMAJ]I predvid deka vo XIX vek so pomo{ na Golemite sili site balkanski narodi dobija nezavisnost i dr`avnost - Grcija vo 1829 godina, Srbija, Crna Gora i Bugarija so Berlinskiot Kongres vo 1878 godina, a Albanija vo 1912 godina so Londonskata Konferencija - dodeka na Makedonija i bila vetena avtonomija vo nejzinite etno-geografski granici so ~lenot 23 od Berlinskiot Kongres koj nikoga{ ne bil
realiziran {to dovelo do prodol`uvawe na terorot vrz makedonskiot narod i za vodewe na balkanskite vojni zaradi prigrabuvawe na delovi od Makedonija od site sosedni balkanski dr`avi,
IMAJ]I predvid deka makedonskiot narod na 23 oktomvri 1893 godina vo Solun ja formiral Vnatre{nata Makedonska Revolucionerna Organizacija - VMRO, kako prva organizirana politi~ka organizacija, postavuvaj}i gi temelite na semakedonskiot otpor i streme` za sloboda i obedinuvawe za~uvano do denes,
IMAJ]I predvid deka vo 1903 godina se pojavile makedonskite revolucioneri (gemixiite) so osnovna cel prezemawe na brzi i efektni vooru`eni akcii vo vid na atentati i diverzii, a zaradi internacionalizirawe na makedonskoto pra{awe, pri {to vo istorijata se poznati solunskite atentatori od april 1903 godina {to dovede i do prvata slobodna Makedonska Republika na Balkanot vo Kru{evo 1903 godina,
POA\AJ]I od faktot deka Makedonskata dr`ava povtorno e vozobnovena so Ilindenskoto vostanie kako Prva Makedonska Republika na Balkanot so sedi{te vo Kru{evo na 2 avgust 1903 godina, kade {to se sobrani streme`ite i vekovnite ideali na mnogu makedonski pokolenija izrazeni vo edna slavna i vozvi{ena generacija makedonski revolucioneri, ideolozi i solunski u~enici kako Goce Del~ev, \or~e Petrov, Damjan Gruev, Pere To{ev, Nikola Karev, Jane Sandanski, Nikola Petrov Rusinski i slavnite borci i vojvodi Pitu Guli, \or|i Sugarev, Hristo Uzunov, Jordan Piperkata, Metodija Pat~ev i cela plejada na makedonski revolucioneri,
ZNAEJ]I deka po neuspehot na Ilindenskoto vostanie vo 1903 godina makedonskiot narod do`ivuva u{te eden masoven egzodus, primoran da gi napu{ti svoite rodni ogni{ta: koga ogromen broj na Makedonci ja napu{tija Makedonija, posebno Zapadniot del na Makedonija, i koga pod terorot na Turcite i islamiziranite Albanci ja napu{tija makedonskata zemja begaj}i vo slobodnite mali dr`avi~ki Bugarija, Srbija i Romanija i vo prekuokeanskite zemji, a na nivnite imoti povtorno se naselija islamizirani Albanci, islamiziraj}i i opredelen broj Makedonci pod pritisok i teror,
ZNAEJ]I deka brojot na Albancite posle ova, vo Makedonija i del od Kosovo se zgolemuva, no sepak spored popisot na Karnegievata Fondacija vo 1913 godina nivniot broj vo site tri vilaeti - Skopskiot (vo koj vleguvaa Pre{evo, Prizren, Buwakovec, Glina, Glogovec i drugi mesta), Bitolskiot i Solunskiot, zaedno iznesuval okolu 28.000,
ZNAEJ]I deka Prvata Balkanska vojna vo 1912 godina be{e vodena od Srbija, Bugarija, Grcija i Crna Gora za da gi isteraat Turcite od Makedonija, a vedna{ narednata 1913 godina zapo~na Vtorata Balkanska vojna so cel ovie dr`avi da si ja podelat Makedonija me|u sebe, zaradi {to i ovie vojni za Makedonija se porobuva~ki, a za `al vo Vtorata Balkanska vojna duri u~estvuvale Makedonci mobilizirani vo protivni~kite vojski i koi protiv svoja volja se borele edni protiv drugi duri vo interes za tu|ite hegemonisti~ki celi i interesi,
ZNAEJ]I deka i vo Prvata Svetska vojna od 1914 do 1918 godina Makedonija stanuva svetska kasapnica, za{to na nejzinata teritorija se nao|aat stacionirani nad 1.300.000 belosvetski vojnici od Centralnite sili i Antantata, vo ~ii redovi povtorno ne po svoja volja se nao|aat mobilizirani Makedonci - vo Bugarskata, Srpskata i Gr~kata armija,
IMAJ]I predvid deka so: Rusko-turskiot miroven dogovor od 3 mart 1878 godina vo San Stefano vo blizinata na Carigrad; Berlinskiot Kongres od 13 juni do 13 juli 1878 godina; Londonskata mirovna konferencija vo 1913 godina; Bukure{kiot dogovor od 28 juli do 10 avgust 1913 godina; Pariskata mirovna konferencija od 1919 godina vo Versaj na koja se potvrdija odlukite od Bukure{kiot dogovor {to se odnesuva do Makedonija, iako Strumica i strumi~ko & se odzedoa na Bugarija i & se dadoa na Srbija, Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i Slovencite, so cel da se zadovolat srpskiot premier Pa{i} i gr~kiot premier Venizelos ~ii dr`avi bea sojuznici na pobedni~kite sili na Antantata vo Prvata Svetska vojna; Nejskata Konvencija za zaemno preseluvawe na naselenieto sklu~ena pome|u Bugarija i Grcija od 27 noemvri 1919 godina; i Lozanskata Konvencija za zaemno preseluvawe na naselenieto sklu~ena pome|u Turcija i Grcija od 30 januari 1923 godina; e razbiena geopoliti~kata, etni~kata i ekonomskata celina na eden od najstarite narodi vo svetot - makedonskiot narod,
TRGNUVAJ]I od faktot deka makedonskiot narod vo Vtorata Svetska Vojna, Narodno-Osloboditelna Borba vode{e na celata svoja etno-istoriska teritorija na Makedonija, no zaradi vlijanieto na
golemite sili, svojata Makedonska dr`ava ja vozobnovi samo vo Vardarskiot del na Makedonija i vo postojnite geo-politi~ki granici so dr`avno-pravnite akti na Antifa{isti~koto Sobranie na narodnoto osloboduvawe na Makedonija (ASNOM) odr`ano na 2 avgust 1944 godina vo Makedonskiot Manastir “Sveti Otec Prohor P~inski”,
ODDAVAJ]I mu po~it na prviot makedonski pretsedatel Metodija Andonov - ^ento vo oblikuvaweto na samostojnosta na vozobnovenata Makedonska dr`ava,
TRGNUVAJ]I od faktot deka so Manifestot na Prvoto zasedanie na Antifa{isti~koto Sobranie na Narodnoto Osloboduvawe na Makedonija od 2 avgust 1944 godina, makedonskiot narod, vrz osnova na svoite vekovni ideali, pred celiot svet go proklamira svoeto pravedno i neotstapno pravo za obedinuvawe na celiot makedonski narod vo site negovi delovi, vo soglasnost so pravoto na samoopredeluvawe na narodite,
ZNAEJ]I deka ASNOM e kontinuitet na Ilindenskata Epopeja i vekovniot ideal na makedonskiot narod za slobodna, samostojna, suverena i nezavisna dr`ava Makedonija na celata etno-istoriska teritorija na makedonskiot narod,
TRGNUVAJ]I od faktot deka makedonskiot narod pravoto na sopstvena samostojna dr`ava go potvrdi i so garanciite od Atlantskata Spogodba od 14 avgust 1941 godina, Dogovorot vo Teheran i re{enijata na Moskovskata Konferencija od 19 oktomvri 1944 godina i Teheranskata Konferencija od 28 noemvri do 1 dekemvri 1943 giodina, so koi se garantira{e pravoto na sloboden `ivot na sekoj narod anga`iran vo Antifa{isti~kata borba, zad koi stoeja golemite sili Anglija, Sovetskiot Sojuz i Amerika, a {to se obezbedi i so prisustvoto na sojuzni~kite misii na Prvoto zasedanie na ASNOM,
POTVRDUVAJ]I go faktot na Prvoto zasedanie na Antifa{isti~koto Sobranie na narodnoto osloboduvawe na Makedonija, koga povtorno e vozobnovena Makedonskata dr`ava, imalo narodni poretstavnici od site delovi na Makedonija i na makedonskiot narod - od Vardarskiot, od Egejskiot i od Pirinskiot del na Makedonija,
POTVRDUVAJ]I go faktot deka Makedonija vo porane{na SFRJ pristapi kako samostojna i suverena dr`ava i deka del od nejzinite suvereni prava na porane{na SFRJ gi prenese duri so Ustavot od 31 dekemvri 1946 godina, a dr`avnata vlast na sopstvenata teritorija ja ostvaruva{e samostojno,
IMAJ]I predvid deka makedonskiot narod i gra|anite na Makedonija, zaradi prethodno izjasnuvawe, na Referendumot odr`an na 8 septemvri 1991 godina nedvosmisleno se izjasnija za “suverena i samostojna dr`ava Makedonija”, odnosno za dr`ava so ime koe se sostoi samo od eden edinstven zbor - Makedonija, i deka ne postoi nikakov ustaven osnov ili institucija koi mo`at ovaa zadol`itelna odluka na Referendumot da ja promenat,

SMETAJ]I deka so Ustavot od 17 noemvri 1991 godina Makedonija samo gi povrati porano prenesenite suvereni prava na porane{na SFRJ vo svoja nadle`nost i povtorno po~na da funkcionira kako samostojna dr`ava so celosen suverenitet,
SMETAJ]I deka vtoriot del od referendumskoto pra{awe od Referendumot odr`an na 8 septemvri 1991 godina - “so pravo da stapi vo iden sojuz na suverenite dr`avi na Jugoslavija” i “Platformata za idnoto ureduvawe na jugoslovenskata zaednica na Pretsedatelot na Pretsedatelstvoto na Bosna i Hercegovina i Pretsedatelot na Republika Makedonija” se celosno iscrpeni so Ustavot na Makedonija od 17 noemvri 1991 godina i pove}e ne proziveduvaat nikakvi pravni posledici, odnosno se ni{tavni i neva`e~ki,
IMAJ]I predvid deka so me|unarodnoto priznavawe na Slovenija, Hrvatska i Bosna i Hercegovina kako samostojni dr`avi vo januari 1992 godina, porane{na SFRJ definitivno se raspadna i prestana da postoi na me|unarodnata geo-politi~ka karta,
IMAJ]I predvid deka Slovenija, Hrvatska, Bosna i Hercegovina i Makedonija se opredelija za samostojnost i celosen me|unarodno-praven subjektivitet, a Srbija i Crna Gora za zaedni~ka federativna zaednica,
POTVRDUVAJ]I deka site republiki na porane{na SFRJ se ramnopravni pravni naslednici na porane{na SFRJ i vrz osnova na pravnoto nasledstvo go prezemaat ~lenstvoto na porane{na SFRJ vo site me|unarodni organi, organizacii i zaednici, za smetka na ispraznetoto mesto na porane{na SFRJ vo niv,
POTVRDUVAJ]I deka samostojna i suverena dr`ava Makedonija e ramnopraven praven naslednik na porane{na SFRJ, za periodot od 1945 do 1992 godina, koga definitivno prestana da postoi porane{na SFRJ,
ZNAEJ]I deka Badenterovata Arbitra`na me|unarodna komisija na Evropskata Zaednica, sostavena od pretsedatelite na ustavnite sudovi na pet zemji ~lenki na Evropskata Zaednica utvrdi stav deka Makedonija treba da se priznae kako samostojna i suverena dr`ava i deka “imeto Makedonija ne implicira teritorijalni pretenzii prema nejzinite sosedni dr`avi”,
TRGNUVAJ]I od na~elata na Povelbata na Obedinetite Nacii; od celite i na~elata na Univerzalnata Deklaracija za pravata na ~ovekot; od Me|unarodnite Paktovi za pravata na ~ovekot; od Zavr{niot dokument na Konferencijata za Evropska Bezbednost i Sorabotka; od na~elata na Pariskata Povelba za Nova Evropa; spored koi, dr`avite - ~lenki na ovie organizacii i potpisni~ki na ovie dokumenti se obvrzale deka }e ja po~ituvaat ramnopravnosta na narodite i nivnoto pravo na samoopredeluvawe, {to podrazbira pravo na site narodi na celosna sloboda za odreduvawe, koga i kako {to sakaat, na svojot vnatre{en i nadvore{en politi~ki status bez me{awe od nadvor i so slobodna volja za opredeluvawe na svoeto ime i identitet, kako i po svoja volja da go ostvaruvaat svojot politi~ki, ekonomski, op{testven i kulturen razvoj i po~ituvaj}i go teritorijalniot integritet na dr`avite,
SMETAJ]I deka makedonskiot narod vrz osnova na pravoto na sekoj narod na samoopredeluvawe ima istorisko, prirodno i neprikosnoveno pravo na sopstvena slobodna, suverena, samostojna i nezavisna dr`ava Makedonija,
SVETSKIOT MAKEDONSKI KONGRES, izrazuvaj}i gi interesite na ogromniot broj Makedonci i asocijacii na Makedoncite od celiot svet, na Prvoto Generalno Sobranie odr`ano na 7 avgust 1993 godina vo Skopje, Republika Makedonija, ja utvrdi slednata
MAKEDONSKA NACIONALNA PROGRAMA
(1) Makedonskiot narod vrz osnova na pravoto na sekoj narod na samoopredeluvawe ima neprikosnoveno prirodno, istorisko i civilizacisko pravo na sopstvena, slobodna, suverena, samostojna i nezavisna dr`ava Makedonija.
(2) Makedonija e nacionalna dr`ava na makedonskiot narod.
(3) Nositel na dr`avnosta vo dr`avata Makedonija e makedonskiot narod.
(4) Vo Makedonija slu`ben jazik e makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo.
(5) Makedonskiot narod nema nikoga{, pod kakvi i da e uslovi i od ~ija i da e strana, da go promeni ili da prifati promena na edinstvenoto mnoguvekovno ime na svojata dr`ava Makedonija, neraskinlivo povrzano so imeto na makedonskiot narod.
Makedonskiot narod gi otfrla site dodavki pred i posle imeto na negovata Makedonska dr`ava, bidej}i istoto se sostoi samo od eden edinstven zbor - Makedonija.
(6) Obvrska i ~est na sekoj Makedonec, po rod i dr`avjanstvo od Makedonija i od celiot svet e da gi brani i odbrani samostojnosta, integritetot i imeto na Makedonija i na makedonskiot narod i nacija.
(7) Makedonija mora da go prezeme ~lenstvoto vo me|unarodnite organi, organizacii i zaednici i vo Obedinetite Nacii pod svoeto edinstveno i mnoguvekovno ime Makedonija.
Makedonija i makedonskiot narod ja prifa}aat Povelbata na Obedinetite Nacii.
( Makedonskiot narod nema nikoga{ da se otka`e, nitu }e prifati koj i da e vo negovo ime da se otka`e od negovite dr`avni, zemski i nacionalni simboli - {esnaeset-zra~noto zlatno-`olto sonce i zlatno-`oltiot dvoopa{ lav na crven {tit - i celosno go otfrla prifa}aweto i nametnuvaweto na referencata “Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija” ili {to i da e drugo, makar i privremeno, osven edinstvenoto i mnoguvekovno ime na sopstvenata dr`ava - Makedonija.
Makedonija nema nikakov spor vo vrska so svoeto ime so nikogo, a najmalku so sosedna Grcija, nitu pak Makedoncite koga i da e dosega go menuvale svoeto edinstveno ime, kako {to toa go pravele Atiwanite so nivnoto ime.
Vpro~em, Makedonija nikoga{ ne bila gr~ka, a Makedoncite nikoga{ ne bile Grci.
(9) Makedonija mora da se izgraduva kako slobodna, suverena, samostojna, nezavisna, unitarna, pravna, demokratska i socijalna dr`ava, vrz principite na: parlamentarnata demokratija; pazarnata ekonomija; op{tite, slobodni, tajni i neposredni izbori; i po~ituvaweto na ~ovekovite, gra|anskite i malcinskite prava i slobodi utvrdeni so me|unarodnite dogovori, Ustavot i zakonite.
(10) Samo slobodna, suverena, samostojna, nezavisna i celosna dr`ava Makedonija, nadvor od kakvi i da e dr`avni sojuzi ili zaednici so koja i da e druga dr`ava, mo`e da bide garant za mirot i bezbednosta na Balkanot i faktor na stabilnosta za po{irokiot region.
(11) Makedonija mora da stane simbol na obedinuvaweto vo Evropa.
Evropa, ispitot na demokratijata i po~ituvaweto na ~ovekovite, gra|anskite i malcinskite prava }e go polo`i so pravednoto i trajno re{avawe na neotu|ivite prava na Makedoncite i makedonskiot narod vo celina, za{to tokmu Makedonija e sovesta na Evropa.
Makedonija mo`e da stane del od obedineta Evropa samo so svoj makedonski nacionalen identitet i suverenitet, teritorijalen integritet i dr`avnost. Bez svoj nacionalen identitet, bez Makedoncite i makedonskiot narod, neslobodna, nesamostojna, nesuverena, necelosna i zavisna Makedonija nema {to da bara od obedineta Evropa, bidej}i takva Makedonija ve}e nema da postoi.
(12) Vo Makedonija mora da se obezbedi i da se garantira ednakvosta i ramnopravnosta na gra|anite pred Ustavot i zakonite, nezavisno od nivnata etni~ka i druga pripadnost i poteklo.
(13) Makedonija sekoga{ }e se gri`i za polo`bata i ~ovekovite i gra|anskite prava i slobodi na Makedoncite i na delovite od makedonskiot narod vo sosednite dr`avi i vo celiot svet, kako {to istoto }e go pravi za site svoi dr`avjani.
Makedonija }e se gri`i za polo`bata i pravata na imotno-pravnite pobaruvawa na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija vo sosedna Grcija i }e gi iskoristi site me|unarodni mehanizmi i institucii i organizacii vo ostvaruvaweto na istite.
(14) Makedonija ja garantira za{titata na verskiot identitet i }e se gri`i za polo`bata i pravata na Makedoncite so mohamedanska veroispoved vo Makedonija i sosednite dr`avi - Torbe{ite, Gorancite i Pomacite.
Makedoncite so mohamedanska veroispoved se neraskinliv del od makedonskiot narod.
(15) Makedonskata dr`ava ja garantira za{titata na etni~kiot, jazi~niot, kulturniot i verskiot identitet na nacionalnite malcinstva, odnosno na etni~kite, jazi~nite, kulturnite i verskite malcinstva vo soglasnost so me|unarodnite dogovori, Ustavot i zakonite.
(16) Na Makedonija pove}e od koga i da e & se potrebni Makedoncite i zatoa, obedineti okolu opredelbata - Makedonija na Makedoncite, mora edna{ zasekoga{ da se nadminat me|usebnite samouni{tuvawa, predavstva i vrhovizmi.
Makedoncite se gordi {to se Makedonci, a makedonskiot narod e gord {to e makedonski narod.
Makedoncite nikoga{ ne bile, ne se, nitu pak nekoga{ }e bidat Bugari, Grci, Srbi, Sloveni, Slavo-Makedonci, ili {to i da e drugo, tuku samo Makedonci i ni{to drugo, osven Makedonci, od vekovi za navek.
(17) Makedonija nikoga{ nemala, nema, nitu pak }e ima teritorijalni pretenzii kon Albanija, Bugarija, Grcija ili Srbija. Teritorijalni pretenzii mo`e da ima samo nekoj kon tu|oto i nasilno prisvoenoto, no ne kon svoeto i sopstvenoto.
Vpro~em, Makedoncite nikoga{ ne barale, ne baraat, nitu koga i da e }e pobaraat Albancite da ne bidat Albanci, Bugarite da ne bidat Bugari, Grcite da ne bidat Grci, Srbite da ne bidat Srbi, ili Turcite da ne bidat Turci. Sekoj neka e ona {to e, na svoeto i so svoeto, no ne na tu|oto i na prisvoenoto, odnosno so tu|oto i so prisvoenoto.
Makedonija tokmu zatoa prifa}a i nudi sklu~uvawe bilateralni dogovori za nepovredlivost na granicite i dogovori za sorabotka, dobrososedstvo i nenapa|awe so site sosedni dr`avi - Albanija, Bugarija, Grcija i Srbija.
(18) Vo soglasnost so miroqubivata politika, Makedonija prifa}a i im nudi na site balkanski dr`avi - Albanija, Bosna i Hercegovina, Bugarija, Grcija, Romanija, Slovenija, Srbija, Turcija, Hrvatska i Crna Gora, zaedno so Makedonija - svikuvawe i osnovawe na Konferencija za Balkanska bezbednost i sorabotka, vo ramkite na procesite na Konferencijata za Evropska Bezbednost i Sorabotka, a zaradi: zaedni~ka bezbednost, stabilnost i garancija na site balkanski narodi, dr`avi i granici; po~ituvawe na ~ovekovite, gra|anskite i malcinskite prava i slobodi; i po~ituvawe na me|usebnata sorabotka i dogovarawe po sekoe pra{awe od zaedni~ki interes.
(19) Makedonija mora da obezbedi nacionalna ramnote`a vrz osnova na materijalnite mo`nosti i da vodi aktivna i humana populaciona politika.
(20) Makedonskata dr`ava mora da prezeme merki za za{tita na polo`bata i pravata na Makedoncite vo Zapadniot del na Makedonija, odnosno vo edinicite na lokalnata samouprava kade {to pripadnicite na nacionalnite malcinstva se mnozinstvo, kako i za nivniot opstanok.
(21) Makedonija mora najenergi~no da go spre~i i onevozmo`i kosoviziraweto i albaniziraweto na Makedonija, pred s#, nejziniot severo-zapaden del so mehani~ko prelevawe na Albancite od Kosovo i ogromniot natalitet kaj Albancite; diveeweto na albanskiot nacional-{ovinizam i separatizam; albanizacijata i politizacijata na islamot;
{ireweto na islamskiot fundamentalizam; politizacijata na obrazovanieto i zloupotrebata na albanskite deca i `eni za politi~ki celi; i politi~kiot teror i represija.
(22) Zaedni{tvoto na makedonskiot narod i nacionalnite malcinstva treba da se ostvaruva, pred s#, vo i preku vospitno-obrazovniot sistem, i toa preku obrazovanie i vospitanie na mladite vo site stepeni na obrazovanieto na makedonski jazik i negovoto kirilsko pismo, so pravo nacionalnite malcinstva da go izu~uvaat svojot jazik vo osnovnoto obrazovanie.
(23) Makedonija mora da vodi restriktivna politika kon strancite vo koristeweto na pravoto za dobivawe na makedonsko dr`avjanstvo.
Makedonija mora da obezbedi uslovi za ostvaruvawe na pravoto na makedonsko dr`avjanstvo za site Makedonci po rod od celiot svet.
(24) Imaj}i predvid deka makedonskiot narod i Makedonija bea nasilno raspar~eni i podeleni pome|u balkanskite dr`avi - Albanija, Bugarija, Grcija i Srbija i deka Makedonskata dr`ava se vozobnovi samo vo Vardarskiot del na Makedonija, kako i deka makedonskiot narod e raselen, proteran i progonet niz celiot svet - vo Avstralija, Amerika, Kanada, Zapadna i Isto~na Evropa i pritoa e organiziran vo bezbroj odbori, partii, klubovi, kulturno-umetni~ki, selski i drugi dru{tva, zdru`enija, federacii, op{tini, makedonski crkovni op{tini, sojuzi, komiteti za ~ovekovi prava, dvi`ewa, op{testveni organizacii i najrazli~ni drugi asocijacii, organizacii i instituci - zaradi kulturno, duhovno i ekonomsko obedinuvawe na Makedoncite od celiot svet, se osnova Svetski Makedonski Kongres kako postojana institucija, kade pretstavnicite na ovie organizacii i asocijacii }e gi koordiniraat svoite aktivnosti i interesi.
Svetskiot Makedonski Kongres pretstavuva najvisok Parlament na Makedoncite od celiot svet, zaradi nivno kulturno, duhovno i ekonomsko obedinuvawe, a vo funkcija na makedonskiot narod i negovata dr`ava Makedonija.
Zada~ite i vnatre{nata organizacija na Svetskiot Makedonski Kongres se ureduvaat so Statutot na Svetskiot Makedonski Kongres.
Vo ramkite na Svetskiot Makedonski Kongres se osnovaat: Svetska Makedonska Trgovska Komora, Svetski Makedonski Trgovski Centar, Svetska Makedonska Trgovska Berza, Svetska Makedonska Banka ili Me|unarodna Banka za obnova i razvoj na Makedonija, Svetska Makedonska Fondacija, Svetski Makedonski Kulturno-Informativen Centar, Svetski Makedonski Institut ili Centar za multikompleksno prou~uvawe na makedonskata vistina, Svetsko Makedonsko Biro ili Me|unarodno-pravno Biro za za{tita na polo`bata i pravata na Makedoncite i makedonskiot narod.
(25) Vo duhovnoto obedinuvawe na Makedoncite od celiot svet, ogromno e zna~eweto na vozobnovenata avtokefalna Makedonska Pravoslavna Crkva, nejzinata polo`ba i odnosite vo nea.
(26) Makedonskiot narod nikoga{ ne se otka`al, nitu koj i da e i koga i da e ima pravo da se otka`e od negovoto pravedno i neotstapno pravo na obedinuvawe na site delovi na makedonskiot narod i na Makedonija kako negova etno-istoriska teritorija po miren pat.
Teritorijalnite sporovi so sosednite dr`avi Makedonija }e gi re{ava preku Obedinetite Nacii, me|unarodnite organi, organizacii i zaednici i me|usebnoto dogovarawe.
(27) Makedonskiot narod go pokrenuva pra{aweto za pobaruvawe voeni reparacii i obes{tetuvawa od site dr`avi koi vojuvale na negovata etno-istoriska teritorija, ja delele Makedonija i makedonskiot narod i vojuvale protiv nego vo Prvata i Vtorata Balkanska vojna i Prvata i Vtorata Svetska vojna.
(28) Makedonija mora: da izvr{i prestruktuirawe na stopanstvoto i sopstveni~kite odnosi; da go inovira dano~niot sistem; da izgradi atraktiven sistem za stranski vlo`uvawa i kapital; da go razvie proizvodstvoto na ~ista hrana, proizvodstvoto na energija i proizvodstvoto na znaewe; da go zaokru`i sistemot na gasifikacija, izgradbata na Vardarskata dolina (sliv) i soobra}ajnoto povrzuvawe na koridorot Zapad-Istok; da go revitalizira seloto; da go zgolemi istra`uvaweto i eksploatacijata na rudnoto bogatstvo i iskoristuvaweto na vodeniot potencijal so koj raspolaga, preku izgradba na hidro-meliorativni sistemi, hidrocentrali i akumulacioni brani i ezerca; da go intenzivira nau~niot i tehni~ko-tehnolo{kiot razvitok; da ja stimulira ~istata industrija i da go unapreduva sistemot na za{titata na prirodata i `ivotnata sredina sozdavaj}i ~ista ekolo{ka sredina; da go dinamizira procesot na po{umuvaweto na celata svoja teritorija.
(29) Makedonija mora da se gri`i i da ja obezbedi za{titata i afirmacijata na etni~kiot, jazi~kiot, kulturniot, verskiot i istoriskiot identitet na makedonskiot narod vo celina


BLAGODARNOS DO Svetskiot Makedonski Kongres